Danes pa je sonce tako lepo obsijalo moje stanovanje. Vsa stena
je živo oranžna. Kako mi prija malo sonca že kar zjutraj. Enako kot kava. Potem
vem. Vem, da sem budna.
Nekaj je na tej zimi, kar imam rada. To pa so predvsem moji
puloverji, ki me tako objamejo. Enega imam sploh rada. Takega temno modrega. Mehkega.
Puhastega. Topel je pa tako!
Gledala sem slike za nazaj. Malorca. Lepo je bilo tam na
plaži. Ne morem, da ne bi malo razmišljala, kam bi pa šla letos. Imam nekaj v
mislih. Nekaj bolj zame. Čeprav priznam, Egipt je bil tudi čisto po moje. Morje
je bilo tako toplo.
Rada bi pa nekaj prehvalila. Internet. Ne morem brez njega. Vedno
najdem kako dobro meditacijo tam. Navdih. Poslušam Hay house radio. Vedno sem
povezana s čim novim in izvem kaj zanimivega. Včeraj je bilo o kristalih. To pa
mi je v tako veselje. Mojega sem takoj našla. Ali sva se našla. Ali on je mene
našel. Vem, že zaradi barve. Živo roza. Pink. Vem, da je to moj kamen. Za odpiranje
srčne čakre. Vem, da sva v sozvočju ljubezni!
Priznam, da sem se kar navdušila. Spet. Za te moje kristale.
Komaj čakam, da si naredim kakšno verižico.
Meni se vedno zgodijo tako lepe stvari. Dobila sem tako lepo
skodelico. Težko bi napisala skodelico, ker je velika. Za XXL kavo. Prav tako
kot obožujem. Na njej pa piše: »Good morning sunsihne!«
Ravno prava je za danes, ko mi je sonce objelo dnevno sobo s
svojo toplino in žarki. Pa še tako dobre barve je: rumeno pinki!
Ljubek sončen dan, moji dragi!!!
Cmok! Cmok!
P.S.: Sonce vzide vsako jutro! Tako pa tudi moje upanje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar