Potem pa končno mesto! Stari del. Center. Trgi! Ulice! Komaj
čakam!
Skoraj bi nas dali pri gradu ven, pa smo potem izstopili v mestu.
Moderno. Najprej sem videla tramvaje. Ali so bili trolebusi. Mislim, da so bili
tramvaji. Vsi so bili tako okrašeni z lučkami. Lepo. Rdeči.
Stopili smo v ozko ulico in se ustavili na ljubkem mostu. Na vsaki
stani sta bila dva kipa. Bil je bolj mostiček kot most. Očarana sem bila.
Zvonik se je dvigal v ozadju. Prehod v ulico naprej je obetal veliko
zanimivega. Lepega.
Res je bilo. Staro mesto jedro. Lepe lične ulice in trgovinice s
spominki. Vsako kavarno po vrsti kar, sem rekla, da moram iti! Ker je bila tako
posebna in lepa!!! Rockcafe! Uuuu, tu bi šla! Vse je bilo tako, kot bi gledal v
izložbe, samo, da so bile kavarne. In ena je bila lepša od druge!
Najbolj pa me je navdušila Cukrarna! Vse stene so bile poslikane!
Skodelice in čajniki vse tako lepo kičasto. Še iz starih časov porcelan.
Poslikano! Uh, je bilo božansko! Bajno! Vse v baročnem slogu. Klopi! Mize!
Postrežba! Skodelice! Stene! Ogledala! Strop! Božansko! Tu pridem nazaj!
Izgledalo je, kot da piješ kavo ali čaj v zlatem okviru z ozadjem naslikanem od
največjega mojstra slikarjev! Božansko!
Nadaljevali smo po trgu navzdol. Polno ljubkih rdečih stojnic.
Bolj hišk. Naprej ozke ulice. Kozorog,
ki je potem hodil pred nami kot vodič! (Človek oblečen v puhastega
kozoroga…) Samo rogi so se videli. To bi vodič rabil, da bi ga videli. Potem
ulica po znanem pisatelju, ki si je izmišljeval svoje besede in ga je težko
prevajati. Super! Šli smo vedno bliže reki.
Ljubek pustolovski dan!
Objem! Cmok! Cmok!
P.S.: Vsak trenutek je pustolovščina ali nič! Shania Twain - That Don't Impress Me Much
(https://www.youtube.com/watch?v=mqFLXayD6e8)
Ni komentarjev:
Objavite komentar