Stičišče preteklosti in trenutka

Grad Devin me je čisto očaral. Priznam. Rada imam očarljivost gradov. Njihove duše.

Tam je bilo tudi svetišče iz leta 410. Občutila sem mir. Lepoto preprostosti in veličino hkrati.

Najboljši pa je bil prodajalec za karte! Tako dobre volje! Tako se je smejal! Punca je imela na glavi kapo v obliki psa. Pokazal je na znak: prepovedano za pse! Tako smo se smejali! Kako je bil zabaven! Že zjutraj tako dobre volje! Polepšal mi je dan!

Na parkirišču spodaj pred gradom so bili samo avti saab! Ne vem, kaj to pomeni! Vsi so imeli take avte! Nisem še videla kaj takega. Dobro so izgledali.

Seveda sem vse »pofotografirala«! Tudi sebe! Pristopil mi je prijazen gospod!

»Seveda vas bom jaz slikal! Ne rabite delati selfijev!«

Vedno je boljše, če jih je več skupaj! Več nas je, boljše je! Resnično zanimivo! Res je!

Fajn je bilo na avtobusu, ko nas je bila cela mešanica pol Štajercev in pol Ljubljančanov. Zanimivo. Res. zabavno. Malo drugačnosti je vedno pestrost. Fajn smo se ujeli in smo se že kar malo poznali. In smejali in hecali skupaj.

Naslednja točka je bila spomenik borcem. Na vrhu hribček. Lep razgled na mesto, grad, cerkve, reke… Skupinsko slikanje vseh skupaj. Dobili smo čokoladice merci s srčki. Uh, dobila sem tako dobro. No, in potem je bila nagradna igra za najlepši selfi s srčkom. Nisem rabila veliko spodbude in že sem se slikala pri kipu…

Zanimivo se mi je zdelo, da so imeli toliko ženskih likov upodobljenih. Tam pri gradu je tudi bil zelo lep ženski kip. Pa potem tukaj. Lepo. Všeč mi je bilo. Žal mi je, da ne poznam pomena. Se bom pozanimala.

Ljubek dan poln radost, moji ljubi!!!

Cmok! Cmok!

P.S.: Včasih se čas ustavi. Lepota kraja, duše, časa me poskra... Neverjetno bogastvo! Elvis Burnig Love (https://www.youtube.com/watch?v=DcJac6OykfM)