Rada bi samo to napisala. Kdaj slučajno srečam mame, ki so tako vpete v odnos z bivšim. Samo zato, ker imajo otorka skupaj. Ali pa tudi ne. V preteklosti ni nič dragocenega. Kar je bilo je bilo. Zdaj je dragoceno. Kar je bilo je bilo. Zdaj pa se lahko imam fajn. Poglejmo, kako se lahko zdaj imamo fajn. Preteklost je preteklost z namenom.
No slučajno sem slišala, da bo bivšega pirjavila anonimno, sploh ne vem zakaj. Zdaj sem že nekaj časa narazen z očetom najinega otroka. Ni šlo za velike nesporazume. Človek odraste. Bolj notranje. Se poglobi vase. Bolj vem, kaj si želim. Rada bi radostno rasla v življenju. Rada imam potovanja, pustolovščino, toplino, dom, raziskovanja, ustvarjanja, druženje. Srečo. Pač nisva za skupaj.
Vem. Romantične predstave so se mi razblinile. Srečam moškega. Se poročiva. Imava otroke. Živiva srečno do konca svojih dni. Zdaj pa je ostalo samo živima srečno do konca svojih dni. Vsak zase. To je življenje. Seveda si želim, da bi se lahko skupaj uresinčevala. Bila to, kar sva. Če pa ni šlo. Ne gre. Niti ne bi šlo. Vem. Različna sva. In to je dobro.
Smo neka družina. Neka različica družine. Resnično mu želim, da bi bil tudi on srečen. Nekje sem slišala Eckarta Tolleja, da če dva nista za skupaj, se ločita kot olje in voda. To se je nama zgodilo. Po nobeni krivdi. Pač ni šlo. Zaupam, da je tudi to v moje najvišje dobro.
Jaz sem tako hitro udomačena. Prehitro. Zdaj pa imam pesto polno življenje. Čisto sama sem odgovorna za polnost in pristnost svojega življenja. Rada imam svoje življenje. Sem vedno bolj pristna in samosvoja.
Rada sem jaz. Rada imam smer, kamor grem. Rada imam svojo pot. Rada imam sina. Rada imam njegovega očeta, ampak samo kot njegovega očeta. Res ga spoštujem in ga cenim. Dobro srce ima. Dober človek je. Dober oče je. Spoštujem njega, spoštujem pa tudi sebe, ko ne kvačkam več okoli preteklosti. Hvaležna sem mu za vse, kar sva dala skozi. To je preteklost. Zdaj pa imava prostor za novo.
Življenje je tako polno in zabavno!
Ljubek poln pristen dan! Živlejnje je tukaj in zdaj! Se že zabavamo?!
P.S.: Spusti že to srečno srčnost vase! Oziroma bolj iz sebe... Ljubim svoje življenje!
Jaz sem tako hitro udomačena. Prehitro. Zdaj pa imam pesto polno življenje. Čisto sama sem odgovorna za polnost in pristnost svojega življenja. Rada imam svoje življenje. Sem vedno bolj pristna in samosvoja.
Rada sem jaz. Rada imam smer, kamor grem. Rada imam svojo pot. Rada imam sina. Rada imam njegovega očeta, ampak samo kot njegovega očeta. Res ga spoštujem in ga cenim. Dobro srce ima. Dober človek je. Dober oče je. Spoštujem njega, spoštujem pa tudi sebe, ko ne kvačkam več okoli preteklosti. Hvaležna sem mu za vse, kar sva dala skozi. To je preteklost. Zdaj pa imava prostor za novo.
Življenje je tako polno in zabavno!
Ljubek poln pristen dan! Živlejnje je tukaj in zdaj! Se že zabavamo?!
P.S.: Spusti že to srečno srčnost vase! Oziroma bolj iz sebe... Ljubim svoje življenje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar