Čarobnost od znotraj...

Žaba. Princ. In vse to... Ne verjamem. Dobro si ga zdaj poglej raje, ker se ne bo spremenil. Že v osnovi mora biti čaroben...

Nikoli nisem prav razumela žensk, ki so si samo želele odnosa. Poročimo se. Imejmo otroke. Tudi jaz…

Če me pa toliko stvari zanima! Pravzaprav je vse zanimivo! In vedno še je kaj novega zraven, kar je še bolj zanimivo!

V resnici pa sem dolgo bila to jaz. Vse sem pustila, kar se mi je zdelo zanimivo. Zdaj pa ja imam partnerja in bova skupaj srečna. Kdo pa rabi slikanje, odbojko, kolesarjenje, pogovore s prijateljicami, branje, sprehode, ples, potovanja… če pa imam partnerja. Vem, lahko bi to vse delala skupaj. Ali delala ločeno. In bila srečna vsak zase. Ali skupaj…

Sama sem vse opustila, da ne bo pomote. Celo brez pritoževanja. Malo še me je vleklo. Uuuu, odbojka! Hitro sem potlačila. Eh, če pa imam zmenek. Bila sem zamotena z drugimi stvarmi. To je potem ubijalo živost v meni. Ubijalo je vse, kar sem v resnici.

Tako zdaj pa dovolj jokcanja. Res je. Veliko sem se naučila s tega. Zdaj če bi mi kdo rekel, pa daj no ostani, se bova cartala, boš šla drugi teden na slikanje… bi mu rekla, pridem nazaj. (Do drugega tedna.) Se bova potem naprej cartala.

Še vedno gledam na stvari skozi raziskovanje otroka! Uuuu, to pa je zanimivo! To pa je zabavno! Pa to! Pa to! Pa to! Obožujem radostno širitev. Kraljica pustolovščine imenovane potovanje. Mislila sem življenje…

Kaj bi se pritoževala! Čarobno je! Vedno bolj! Žabe pa ne bi več poljubljala. Če pa bi, bi vsaj uživala v tem! 

Ljubek srčkan dan! Cmok! Cmok!

P.S.: Čarobnost od znoraj je privlačna. Bolj kot vse drugo...