Zvečer v center dogajanja... Z avtom? Ne! Vse je čisto blizu... Sama ravnina. Ni lepšega kot vetrc v laseh!
Prehitela sem sina s tako hitrostjo, da sem samo švignila
mimo. Tako me je lovil s ponijem. Potem pa že čisto pozabim in me prehiti na
glavni cesti kot blisk. Samo vetrc je ostal za njim. In to po bregu gor! Kako je
lahko zabavno! Pa še naravna klima.
Mesto je zelo turistično. Vse polno kolon in avtov. S kolesom
pa je lahkotno in hitro. Takoj smo bili v središču dogajanja. Vijugali smo med turisti...
Sladoled. Carsko! Novi okusi. Orandžina. Oreh. Tretji pa ni
na o. Kokos. Dobro. Pa borovnica. To sem pozabila na pisati.
V zalivu, v pristanišču pa taki sončni zahod! Kar žarelo je
nebo. Skozi pa so svetili žarki. Živo oranžno rumeno! Božasnko!
Domov pa brez luči. Saj je luna sijala. Ozka kot las. Malo
še že. Vozila sem bolj po občutku. Meni se je zdelo po sredini.
Čisto pri morju pa sem še opazovala zahod lune. Kako je
žarela kot ogenj! Dokler ni počasi potonila za polotok! Kot bi navijala zame… Opuščam
vse staro, da lahko živim v tem trenutku polno! Jeee! Življenje je lepo!
Čisto sami smo bili pri morju. Vse okoli pa trda tema. Nešteto
zvezd… Šumenje valov. Moje je bilo čisto mirno.
Zdaj pa spat! Juti je nov dan!
Poln dan v vseh pogledih!
P.S.: Pečena koruza + morje = nebesa!
Ni komentarjev:
Objavite komentar