Kraljevsko uživanje!

Dnevi na morju tečejo kar umirjeno. Poslušanje morja  zjutraj. Zajtrk. Svež s pekarne. Kavica. Kopanje.

Vačsih pa udari kaj. Kakšno presenečenje. Čoln je kar nekaj bremzal. Tisti rezervni. Večji. Peljali smo popralvjati motor. Skočili smo še v zaliv na kopanje. Na pesek. Bilo je tako lepo morje. Na odprtem. Veliki valovi, ampak blagi. Prosojnost morja. Tudi v globinah. Nežno me je dvigovalo in spuščalo. Bile so take lepe gladke skalnate plošče v vodo. Nežno penjenje valov.

Malo sem se še namakala v nizki vodi, da so me valovi pozibavali.

Kavica v senci borov. Čisto pri morju. Penice. Smeh. Lepi kozarci za kavo. Internet, ki ga ni bilo, baje zaradi vetra… Hecno! Pa saj ga ne rabim, če imam morje.

Lep pogled na zalivček.

Drugi dan. Zjutraj. Bilo je mirno morje, zato smo šli na kavo čez zaliv. Namakala sem si roko v vodi. Nežno je morje kdaj pljusknilo čez rob čolna, da je malo osvežilo zrak.

Na koncu zaliva je čisto mali mostek čez. Dolgi, Bolj za sprehajalce in turiste. Tam je v senci borov taka ljubka kavarnica čisto pri morju. Prišla sem tja, pa je starejši gospod bral časopis. Imel je velike brke kot Mišo Kovač. Povedal mi je, da še ni odprto. Če pa mi mu še enkrat lepo rekla, pa bi mi tako on kavo skuhal... Pa smo šli v drugega, kafič, tudi čisto pri morju. Imeli so tako velike skodelice. Ljubke. Pogled na otok. Marino. Borov gozd. Senca...

Enkrat smo tako sedeli na tersi tukaj blizu. Dvignjena je nad clotno obalo. Res čudovit razgled na celoten zaliv in pristanišče. Cerkev in celotno mesto v ozadju.

Prišli smo s čolnom in smo ga samo malo za kamen pritrdili. Med pitjem kavice smo se tako zaklepetali, da sploh opazili nismo, da valovi postajajo vedno višji! Kar naenkrat pa slućajno pogledam dol! Čoln se je odvezal in ga je že odnašalo od obale. Bilo je kar nekaj stopnic do dol in še potem malo plaže! Kako sta sin in oče tekla z vso hitrostjo do njega! Sta še ga ujela! Zadnji trenutek! Bi pa plavali nazaj! Ali šli peš!

Življenje je prektatko, da bi ga opazovala s klopi! Treba je skočiti v vodo! Se zmočiti! Da pljuskne! Usta mi kar samo vleče na smeh!

Ali pa, če že sedim na klopi, da saj uživam v vetrčku v laseh, valovanju, šumenju, barvah, soncu, senci! Zakaj bi obžalovala preteklost. Ali se je spominjala. Želim imeti prav ali imeti mir? Zakaj bi zapravljala s ponavljanjem zgodb, če pa potem zamujam to čudovito sedanjost. Pirložnost, da živim polno zdaj! Potencial radosti! Ne me basati s starinami! Čeprav ene so lepe! Čudovite. Te pa so tako v moje srcu za vedno! Neizmerno sem hvaležna za to!!!

Seveda šumijo v ozadju krošnje dreves! Vetrc me mežno boža po celem telesu! To pa prav obožujem!

Danes pa kraljevski dan! Cmok! Objem!



P.S.: Za norčije! Sem že zraven!
Bruno Mars - Count on me (https://www.youtube.com/watch?v=ZMsvwwp6S7Q)

P.P.S.: Če že uživaš, uživaj kraljevsko!!!