Prosojnost sreče!

Projekt: poslanstvo.

Si predstavljam jasno? In točno vem? Enostavno. Ali bolj megleno?

Poenostavim. Redefiniram.

Kaj je moj namen?

Samo, da sem srečna.

Ustvarjam srečo.

Sem srečna.

Kaj lahko naredim, da sem v harmoniji s srečo?

Ustvarjam. Obala. Morje. Prijatelji.

To je ultimativni projekt.

Moja sreča je definitivno bila pod preizkušnjami. Vse se mi je kar rušilo. Vse sem si drugače predstavljala. Meditacija. Gladko skozi. Kavica. Dnevnik. Pisanje.

Kam mi je čas pobegnil? Opravki. Kar naenkrat so začele vpadati stvari noter. Opa! Kaj pa je zdaj to? Moj paln A je že bil bolj pri plan Ž.

Ustavil pa se je z ročno zavoro. Čas je obstal. Ob črki S. Plan S.

Sončni zahod.

Ujela sem še ravno trenutek, ko se je sonce potapljalo za oddaljeno hribovje. Vmes še ga je zakrival čudovit oblak. Bolj ko je tonilo za temnino, bolj so žarki prosevali skozi oblak. Dajali so mu tako nežno oranžkast ton. Obrobo tkalcev živih niti zlato prepredenih. Neprecenljivo dragoceno. Vaauuu! Obožujem prevešanje dneva v noč. Božansko. Kot bi na ogrlici doživetij dodala koraldo. Samo trenutek, pa tako enkratno neponovljiv. Nikoli več ne bom na tem mostu, ob tej reki, ob tem času. Vse je preteklost. Ostaja pa v moji skrinji zakladov duše. Biser.

Sladoled.

To pa tako obožujem. Tudi poleti. Ali je še pomlad? Vročina je že čisto prava. To je užitek za vse letne čase… Mmmm! Borovnica. Malo je bila kisla. Ampak osvežilna.

Spontanost.

Sprehod ob reki, ki tako nežno, a živo odseva, vso zlatnino sončevega potapljnja v temo. Nežno valovanje. Prelet jate labodov. Račka na gladini kontrastno črne barve.

Sreča.

Sedenje na mostu. Samo sem. Obkrožena z vso to lepoto čisto navadnega dneva. Lep pa je kot pravljica.

Smeh.

Nujno potrebno vsak dan malo. Veliko! Žgečkanje. Hecanje. Ustvarjanje tega čudovitega trenutka. Pravzaprav nič ne delam. Samo občutim ga, dajem mu prostor. Vse je že popolno!

Popoln dan! Cmok! Cmok!

P.S.: Fairground Attraction - Perfect (https://www.youtube.com/watch?v=txapREGWHp0)