Včeraj sem si želela natočiti v plastenko vode. Polno. Kar nisem
mogla verjeti! Kaj!? V loku je tekla voda ven. Kar velik curek.
Sina sem vprašala, če si jo lahko sposodim. Zato ga močno sumim, da mi je on to luknjo zvrtal.
Curek na sredini. Smejati sem se morala zraven. Zlila sem polovico vode ven. Do luknje. Ampak me je še vedno presenetilo, ko nisem imela časa gledati, kje je odprtinica locirana, da mi je teklo po srajci. Stranka mi je celo rekla na zdravje, ravno sredi polivanja. Eni pa so prijazni.
Bilo je. Pestro. Res pozno spanje… Zjutraj pa, ko se mi je ravno zazdelo, da sem se ulegla v objem tople postelje. Glas. Ni prenehalo!
»Gru, gru…«
Naglas. Kot bi imeli ojačevalce. Čisto blizu mojih ušes. Ogromni zvočniki. Vas bom že dobila. Kot strela priletim na balkon… Goloba prestrašena odletita.
Očitno sem motila njuno jutranjo kavo…
Mežikala sem od svetlobe. Toliko sija naenkrat…
Vauuu!
Kakšen sončni vzhod!
Oranžno rumene pinki barve. Prosojen za sončne žarke.
Fotografirala sem.
Zaprla okno.
Zaprla vrata.
Nič več golobov.
Spala še nekaj uric. V vakumu spalnice. Ptiča sta me očitno samo na prečudovit sončni vzhod želela opozoriti. Naj jima bo. Potem sem spala kot polh naprej... kljub vsem dejavnostim okoli... in se presenečena zbudila v deževne oblake. Še pravi čas sta me spravila na balkon...
Neverjetno pa je, da sem še doživela neponovljiv sončen zahod. V nežno roza, močno rumenih in oranžnih barvah. Meni se kar čs ustavi ob tej lepoti. Božansko.Sina sem vprašala, če si jo lahko sposodim. Zato ga močno sumim, da mi je on to luknjo zvrtal.
Curek na sredini. Smejati sem se morala zraven. Zlila sem polovico vode ven. Do luknje. Ampak me je še vedno presenetilo, ko nisem imela časa gledati, kje je odprtinica locirana, da mi je teklo po srajci. Stranka mi je celo rekla na zdravje, ravno sredi polivanja. Eni pa so prijazni.
Bilo je. Pestro. Res pozno spanje… Zjutraj pa, ko se mi je ravno zazdelo, da sem se ulegla v objem tople postelje. Glas. Ni prenehalo!»Gru, gru…«
Naglas. Kot bi imeli ojačevalce. Čisto blizu mojih ušes. Ogromni zvočniki. Vas bom že dobila. Kot strela priletim na balkon… Goloba prestrašena odletita.
Očitno sem motila njuno jutranjo kavo…
Mežikala sem od svetlobe. Toliko sija naenkrat…
Vauuu!
Kakšen sončni vzhod!
Oranžno rumene pinki barve. Prosojen za sončne žarke.
Fotografirala sem.
Zaprla okno.
Zaprla vrata.
Nič več golobov.
Spala še nekaj uric. V vakumu spalnice. Ptiča sta me očitno samo na prečudovit sončni vzhod želela opozoriti. Naj jima bo. Potem sem spala kot polh naprej... kljub vsem dejavnostim okoli... in se presenečena zbudila v deževne oblake. Še pravi čas sta me spravila na balkon...
Zvečer pa še me je pospremila okrogla luna domov. Oblaki so kar žareli rumenkasto! Sredi noči! Kaj tako čudovitega še nisem videla. Najprej so imeli obrobo čipke okoli. Po razkritju lune, pa je bilo čarobno svetlo.
Občutim vse te globine narave. Mir. Enost z vsem.
Magičen dan... Cmok!
P.S.: Vsak dan znova bi se lahko potopila v ta mir narave. Vsak dan znova bi se čudila lepoti, ki me posrka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar