Malo popoldansko razvajanje. Pitje kave ob pogledu na
krošnje dreves, ki rahlo poplesavajo. Pa penice gor! Obožujem! Noge: na stolu
in na okenski polici. Treba jih je malo sprostiti. Cel dan sem norela okoli.
Tam je tudi vrtnica, ki tako opojno diši. Po malinah. Ljubi je teko pozoren in
romantičen. Božansko! Najboljše pa je, da me čaka doma kosilo. Nekaj toplega.
Juhica, ki jo obožujem. Sladica pa je v pripravljanju… Nekaj zdravega…
Ne morem verjeti, da je vikend, pa nima idej, kaj bi sploh
kaj šla! Vem, da bi šla v naravo. K jezeru. V valovanje… Občutenje vetrca v
laseh in na koži, prijetno zavita z toplo jakno. Čisto počasen sprehod… držanje
za roke, pogovor… Kaj pa kašna razstava, koncert, literarni večer? Ples? Nekaj
pa bom ja našla…
Danes se je mimo peljalo neko spremstvo. Polno čudno modro
utripajočih luči. Vedno pa me ponese domov, me spremlja glasba. Kaj živega in
obvezno petje zraven. Tako dolgo štrcam po radiu, da najdem kaj po svojem
okusu. Škoda, da je tako hitro konec. Pesmi. Pa poznam besedilo! No, saj tudi,
če ga ne poznam, se derem zraven. To sploh ni ovira.
Vedno sem v dilemi, ker sem dobra v logiki in ker rada
ustvarjam, kaj je tisto, kar bi morala resnično početi? Mislim, da ni tako
težko najti odgovora. Samo pa je res, da mi odpira srce tudi, ko kaj razvozlam.
Ne samo, ko kaj kreativno ustvarjam. Pa naj bo odprto vprašanje, ki ga živim…
Nekaj je v tej čudoviti naravi. Čarobnost. Ptički pojejo
okoli mene. Neka ogromna riba se je že dvakrat ven vrgla in naredila kroge po
celem ribniku… Sonce rahlo zahaja. Malo se razkrije kdaj čisto. Skozi špranjo
oblakov. Razžarja nebo kot žarnica od blizu. Samo, da me ne oslepi. Ostajam v
čudenju lepote.
Vem, kaj je tukaj tako čarobno. Cel dan sem kot v
mravljišču. Ali čebeljišču. No, čebelnjaku… Samo zzzzzz okoli mene. Samo akcija.
Hrup. Hitenje. Od enega opravka do drugega. Zato tako srkam ta kontrast. Rabim,
da se mi ta šum okoli razblini. Sem. Samo sem. Popolnoma srkam petje. Valovanje.
Krogece na gladini. Vodne pajke. Regradove lučke. Polne semen, da se v vetru
popeljejo na pustolovščino. Nič več oklepanja. Svoboda. Drobna padalca, ki
letijo mimo. Kot angelčki, opomin na neskončnost. Večnost. Brezčasnost.
Drevesa. Vsako zase tako lepo. Travica z različnimi cvetovi.
Metulj. Mir. Živost. Občutenje lepote življenja. Grmovje, ki cveti rožnato. Počasno
umirjanje narave. Občutek, da je vse, kot mora biti. Saj tudi je.
Slučajno sem prišla na tarok! Prisluškujem... Kako so se kregali!
Ali strastno igrali: »Pa šest tarokov sem imel. Ti pa vse
zaserješ! Pa kako si lahko s to karto ven prišel?!«
Starček pa zunaj modruje: »Ena stvar je v življenju
pomembna. Poslušat! Poslušat! Nikoli nimaš vse prav!«
Saj vem, da v resnici ne pravi meni. Čisto slučajno sem
tukaj… (Zanikanje… eh, kje pa…)
Lep žareč dan, moji dragi!
P.S.: Nekaj novega s poti... (https://www.youtube.com/watch?v=IcAzsH-UP1U) Thomas David - Find My Love
Ni komentarjev:
Objavite komentar