ponedeljek, 15. maj 2017

Eno skozi vse...

Pljuskanje nežnih valov. Jadrnice. Sedenje v senci velikega drevesa. Noge pa so mi bingljale proti reki. Da. Reki. Razvajanje je bolj dosegljivo, kot bi si mislila. Ta občutek neskončnosti. Sonca na koži. Priprte oči.

Mimo je priplaval čudovit snežno beli labod. (Pozneje sem neuradno izvedela, da je tista. Ženska. Imela je naraščaj, ki ga je varovala pod drevesom malo naprej…) Metala sem ji malo za pod zob. Plavala je vedno bliže. Uuu, kako je lepa. Ko pa nisem več imela, pa je začela dobesedno renčati na mene. Glasno! A tako se labodi oglašajo! Noge sem morala prav umakniti, ker sem se bala, da me bo napadla. Takoj, ko pa sem jih dala vstran, pa si je vzela ostanek kruha. Ni padel v vodo. Ostal je na pomolu. Vse je želela imeti. 

Huda pa je bila, da je niti fotografirati nisem prav upala. Uh, je bila huda! Prav smejati sem se morala! Samo, da me ni »pajsnila« v nogo. Zdaj bom še samo pravila: »Iiiii, kaki lepi labod.« Bolj od daleč. Ljubke živalce… Ne moreš, da jih ne bi imel rad.  

Malo sem še sedela na štoru. Samo da sem se sončila. Res je. Toplota sonca mi je poljubljala obraz čisto nalahno. Nekaj je ta na tem žarenju. Kot da me polni z energijo. Tako kot telefon rabi polnjenje preko elektrike, tako jaz prav rabim polnjenje na svetlobi. Naravi.

Danes me pa čaka nekaj pomembnega. Komaj čakam! Tako se že veselim, da vsa pokam po šivih od vznemirjenja. Res! Navdušena sem!

Kako fajn je bilo malo posedeti na kavici s prijateljico. Povedala mi je toliko navdihujoči stvari, raste, s krepi. Kako je življenje lepo, če se mu le odpreš. Najboljše pa je, da to sploh opaziš. Uh, ta ljubka življenja. Ali eno življenje skozi vse…

Obsedenost z rožami?! Pa malo sem kriva. Obožujem begonije. Samo zato, ker so tako lepih barv. Živih. Prelivajočih. Od rumenih, živo roza, kričeče rdečih, prelivajoče oranžnih, nežno belih in rumenih. Najbolj pa me navdušuje njihovo prelivanje cvetov skozi rast. Najprej so bolj rumenkasti, potem pa počasi rdečijo. Koliko cvetov imajo. Želim si jih. Malo sem preveč komplicirala glede barv. Ampak vem, da si bom poiskala prave.


Sijajen žareč cvetoč dan! Vredni smo tega! Cmok! Cmok!

Ni komentarjev:

Objavite komentar