Včeraj je imela meni ljuba oseba rojstni dan, moj ati. Neverjetno, kako hitro čas mine. On mi pokaže, da me ima rad tako, da mi postori vse mogoče doma. Včasih mi je sčistil avto kar tako. Ni mož besed, bolj dejanj, čeprav se težke stvari lažje zaupam njemu, kot mami, ker sva si bolj podobna – oba sva bolj mila karakterja, a tudi odločna in trpežna.
Veliko sem si želela, da bi lahko
bila »atijeva pridna punčka«, a zdaj spoznavam, da sem si zadala nemogočo
nalogo. Zdaj sem vsa ta pričakovanja spustila in si samo želim biti samosvoja. Ati
pa me tako ima vseeno rad. Zaupam v to. Ati, no oba starša, mi samo želita, da
bi bila srečna. Najbolj srečna pa sem, ko sem to, kdo sem. Pristna in nagajiva,
pa tudi umirjena in družabna. Vem. Vsa mešanica. Taka pač sem in všeč sem si.
Zgodilo pa se mi je še nekaj, da sem
se takoj počutila krivo, ko sem si nekaj privoščila. Bilo ap je tako dobro, še
zdaj se počutim fantastično, ko samo pomislim na to. Očitno, da smo bili
sprogramirani po družbi in sistemu, da se – sploh ženske – najprej zatečemo h
krivdi. To me tako ohromi, da postanem neodzivna, pasivna, kot bi se izklopila.
To pa je največja napaka, saj ne morem sprejeti rešitve iz višjih ravni, ker
sem odklopljena od vira. Če sprejmem, kje sem, sem že bolj priklopljena. No,
naučene smo bile, da smo nemočne, ker tako nismo škodljive rušitvi obstoječega
nedelujočega sistema. Pa saj nič ne bi dejansko podrle, samo prevodnice bi bile
za resnico in s svojo svetlobo tako močno sijemo, da resnica prej ali slej
pride na plan. Celo nič nam ni treba narediti, samo smo – to kdo smo – pristne –
in naša svetloba tako močno sveti, da lahko obstane samo ljubezen ali višje. Točno
to je naše poslanstvo, da smo tu. Samo, da sijemo. To je zdaj naš čas graditve Nove
Zemlje, od zunaj in še prej od znotraj. To zmoremo, za to smo se rodile. To nam
je naravno!
Poslušaj samo sebe in svoje srce, ko
si srečna, delaš čudežne premike za vso Zemljo in Vesolje in še dlje. Tvoja sreča
je pomembna in veselje in zadovoljstvo ob pristnem življenju. To je to. Živi svoje
življenje na polno. Rada se imej v vseh pogledih. Zaživi iz sebe navzven. Živi svoje
pristno poslanstvo, zdaj. Bodi srečna. Izbiraj srečo!
Ljubek pristen srčkan srečen sijoč
izjemen lahkoten barvit iskriv sijajen dan poln smeha in radosti!
Lažje se je počutiti dobro in
sijati, to nam je vsem naravno stanje. V vse drugo so nas prepričevali
stoletja, da je trpljenje plemenito in take bedarije, da so lahko izkoriščali
in izžemali našo energijo za svoje bogatenje. Zdaj pa je dovolj. Ne dajem več
svoje energije. Namenjam jo samo Ljubezni ali višje. Vse, kar ne služi
izražanju moje veličastnosti, naj se zdaj razkroji. Resnica je izkazana. Zdaj! Juhu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar