Življenje je lepo!
Vse je odvisno od moje izbire. Izbiram lepo? Izbiram to, kar
mi je všeč? izbiram srečo?! Ali se samo pomikam naprej iz sekunde v sekundo –
minute v minuto – ure v uro – ali celo dan v dan?! Čakam na neko odrešitev, ki
bo vse magično spremenila, hkrati pa me bo postavila nazaj v ravnovesje?
Res uživam vsak dan sproti, ali samo životarim? Zares
živim?!? Kaj sploh zame pomeni zares živeti?!
V knjigi Marie Forleo sem brala, da je največje obžalovanje
na smrtni postelji to, da ne živiš po svoje in da ne bi toliko delali in še
nekaj jih je. Dobra novica pa je, da mi smo še živi in nismo na smrtni
postelji! Mi smo še živi! Mi še lahko spreminjamo svoje življenje! Mi
še dihamo in lahko izbiramo boljše!
Zdaj pa je na meni, da res izberem malo boljše. Zdaj pa je
na meni, da izberem malo več sreče in zadovoljstva. Zdaj pa je na meni, da
izbiram ustvarjanje. Juhu!!!
Kako sem lahko danes malo bolj ustvarjalna?
Zdaj je že minil en teden in vsak dan slikam. S tem tudi ustvarjam
poetičnost življenja. Lepo mi je. Zadovoljna sem. Ponosna sem nase, da se
tako dosledno držim načrta. Pa ne samo to, v pravi užitek mi je. Včeraj so
nastale tako lepe barve, čisto nova! Zmešala sem oranžno, roza in rdečo! Nastal
je tako lep čaroben cvet, ki je imel tako lepe prašnike.
Še nekaj sem spoznala. Želim ustvarjati iz srca, ne iz ega,
da se moram s kom primerjati. Želim se prepustiti in opustiti kontrolo. Dovolj
je bilo tega. Dovolj imam vsega tega, kar me moti, da ne ustvarjam. Danes se
bom potrudila zase in šla preko tega. Dovolj je.
Danes izbiram srečo.
Če ustvarjam, je dan izpolnjen in sem dosegla svoje
poslanstvo – namen, da res prispevam k svetlobi in čarobnosti. Tako je. Zdaj
pa je čas, da se prepustim lepotam, ki jih ima svet zame. Lepo mi je, da sem
lahko to, kdo sem. To je dragoceno, da se vedno bolj prepoznavam kot enkratno
bitje, ki je bilo ustvarjeno od Boga z ljubeznijo, tako kot vsi. Imam
čudovito dušo, ki se želi izražati kot jaz.
Čas je, da vsak od nas – vse od nas – prepoznamo
čarobnost v sebi in ji pustimo sijati. Čas je, da se ne bojimo več svoje
svetlobe in kako močno lahko sijemo. Čas je, da smo lahko pristne v vsej
svoji lepoti in tako pomagamo planetu – naši ljubi Materi Zemlji in vsemu
Vesolju, da se še bolj razsvetli.
Vse je naša izbira. Tudi to, da rečemo, da nam je nečesa
dovolj. (To nas uči tudi Suzan Ashley in Kassandra) Dovolj neumnosti, ki nas
držijo temi. Čas je, da v naša življenja
v vseh pogledih zasije sonce. Zdaj! Tako se svetloba širi še malo bolj! Enkrat bomo
mogli reči, da je dovolj in čas je, da nehamo dajati naše energije temu, kar
ruši našo ustvarjalnost. Dovolj je bilo! Danes jasno usmerjaj svojo energijo
v mir in pristnost!
Življenje je lepo in čarobno!
Zdaj pa usmerjaj energijo v dobro in ustvarjanje, vsemu
ostalemu pa jo priškrni! Danes smo močne, skupaj pa še bolj!
Lepo je, da imam tako čarobno življenje. Vse je izbira.
Izbiram še malo bolj radost in veselje. To je to.
Življenje je lepo in čudovito.
Življenje je čista iskrenost. Najprej bodimo iskrene do
sebe, kam namenjamo svojo energijo in jo zdaj preusmerimo.
Krasen lep sijoč pristen vesel ljubek srčkan srečen
pristen lahkoten živahen jasen blagoslovljen šarmanten celovit globok čaroben
dan!
Sledi svojemu srcu! Življenje je čista čarobnost! Zdaj pa ji
odpri srce!
Ni komentarjev:
Objavite komentar