Ta ali naslednja poroka?

Vedno bolj zaupam svoji intuiciji. Zavrgla sem svoj načrtovan dan v bolj, kako bi to rekla, večje, veličastno mesto. Zato, ker sem si želela bolj umirjen dan. Bolj za mojo dušo. Brez gneče. Brez prenatrpanosti. Kako sem vesela, da sem se poslušala!

Najprej sem zavila v galerijo, ker to me vedno navduši! Potem pa grad! Seveda!

Avto sem parkirala čisto blizu galerije. Ker sem želela biti res spočita za večerno zabavo v rdečem, nisem želela daleč hoditi. Prišla sem nazaj do avta. Tam je bil tako lepi parkec zraven. Potka po sredi. Visoka drevesa. Kar vabil me je. Nekaj me je magnetno vleklo noter. Prav vse me je vleklo tja. Ampak ne, načrt imam. Bom vpisala naslov gradu in se bom peljala z avtom.

Kam zdaj to točno misli? Levo? Desno? Ok. Desno. Se peljem in pridem kar do neke gostilne. Spet vpišem naslov. Peljem okoli po in prispem. Uuu! Kako čudovit grad! Med krošnjami dreves se mi je vedno bolj odkrival. Veličasten je!

Parkirala sem res lahko čisto pri gradu. Vzamem fotoaparat. Na nebu so bili tako čudoviti puhasti oblački! Vidim, da še je odprt malo manj kot uro! Kako prav sem prišla! Spet so bila vrata odprta!

Poslikala sem vse okoli gradu. Tudi park. Kaj sem ugotovila? Da je potka sredi parka vodila točno do mojega avta, tam, ko sem ga imela prej parkiranega! Sto metrov stran… Kako sem se smejala. Očitno se preveč rada vozim in se mi je tudi ta del pustolovščine uresničil, da sem še videla malo več mesta! Drugič bom zaupala tem vabljivim silam! Prišla bi točno pred grad!

Stopila sem v grad! Gospod, mislim, da je bil matičar, me je vprašal, če sem prišla na to poroko ali potem na naslednjo. Imajo ljubko poročno dvorano. Že v Slovenski Bistrici se mi je zdelo, da bi se bilo lepo tam poročiti. Ko sem se tukaj navdušila nad to stekleno dvorano, sem si pa vseeno mislila, da se želim samo enkrat poročiti. Bomo videli! Tako da ostajam pri bistriškem gradu… Lahko pa imam vse, zakaj ne bi pogledala vse gradove. Poročne dvorane. Skupaj.

Rekla sem mu, da sem si prišla grad pogledati. Res mi je bilo fajn! Oba sva se smejala!

Sijoč zabaven dan poln intuicije... (Poslušam, potem pa tako tudi naredim...)

P.S.: Vse poti so prave. Oziroma ne morem s svoje poti... In res sem uživala tudi v daljši poti... Oliver Dragojević - Vjeruj U Ljubav (With Oto Pestner) (https://www.youtube.com/watch?v=kV_bl8gMASM)