Smer... ples sreče...

Neverjetno sem srečna, da sem tukaj in zdaj. Ne morem povedati, koliko navdiha imam! Sploh ne vem, kje bi se lotila!!!

Nekaj se širi v meni! Kot da sem noseča s temi idejami! Noro! Divji občutek! Počutim se kot lev, ki leži pod drevesom. Ne sekiram se, koliko živalic sem pojedla. Samo uživam v tem kraljestvu sreče. Ležim pod drevesom. V senci. Zadovljstno s napol priprtimi očmi samo uživam te čarobne trenutke. Preteklost ni več pommebna… (Čisto po navdihu Abrahama Hicks... Zdaj je točka privlačnosti, sreče...)

Kaj je zdaj bilo to? Eh, spomnila sem se, kako rada sem gledala živali. Ali knjige o živalih. Babica jih je imela polno! To je bila prava poslastica! Niso se sekirale. Vedele so. Samo ta trenutek obstaja.

To o levu sem slišala od Abrahama. Zdel ose mi je tako zabavno. Da, levinja sem...

Nekdo je rekel, da je gledal program o živalih. Da so samo ležale tam in se niso nič sekirale. Bilo jim je ravno prav v tistem trenutku. Bile so, kar so bile.

Na drugem kanalu pa so predvajali leva, ob istem času, kako leži pod drevesom. Ves napet je in živčen, koliko živali je pojedel. Zelo se sekira. In je cel nesrečen, zatežen, ker ne more biti to kar je. Kralj živali. Potem je razdvojen. Počuti se krivega…

To se mi je zdelo tako smešno. Preteklosti ni več. Ne obstaja lev, ki bi se počutil krivega. Samo je. Lev. To je to.

Samo sem, kar sem. To je to. Lev. Levinja. Bolj. Zdaj v tem življenju… Ne rečem, da bi koga pojedla (edino, če bi bil cukerček od znotraj… navzven pa tudi…) Rečem pa, da uživam vedno bolj v tem, kar sem! Grrrrrrr!

Pristnost!

Danes je tako pravi jesenski dan! Pravi za veliko skodelico kave. Za sijaj v očeh. Za iskrivost. Sem napisala veliko veliko skodelice kave, ki jo pijem res počasi z užitkom. Reeees užitkom.

Rada bi pila tudi veliko vode. To pa je tako izjemno dobro, ker me tako osveži! Potem se pa počutim sijoče in iskrivo! (Sekunda za zdravje...)

Danes sem malo raziskovala modo. No, že zdaj en čas. Dobila sem izjemno veliko navdiha! Kako super, pristne ženske s toliko strasti, veselja do mode!

Je pa tudi druga skrajnost. Ne morem verjeti, da nekdo snema o tem, da si moraš dati popraviti nos, ker če ne nisi popolnost. To sem takoj nehala gledati! Popolnost si točno zaradi nepopolnosti! Lepota je ravno v edinstvenosti! Lepota je, da se počutiš izjemno! Obleka pa to samo poudari! Uh, to pa mi je bilo preveč!

Lepota je, da sem pristna. Lepota je, da se smejim iz srca! Lepota je v užitku doživljanja trenutkov!

Lepota je vsepovsod! Lepota je v enkratnosti, neponovljivosti vsega, kar smo!

Definitivno sem dobila smernice, polno idej za oblačenje! Všeč pa so mi čarobnost v očeh, pristnost, smeh, sproščenost, sreča! Zadovoljstvo! To so moje glavne smernice.

Danes pa se bomo oblekli v rdečo! Samo, ker lahko! Boginja!  

Božanski dan! Cmok! Cmok!

P.S.: Življenje je čista popolnost kot čačača! Ali tango! Leonard Cohen - Dance Me To The End Of Love (https://www.youtube.com/watch?v=-7NYt09TsP8)