Potem so nastale še štiri. Rdeče. S prosojnim črnim. Ampak
bolj globine, v ozadju. Vse je pomembno. Bolj kot plitvost, povezanost na globljih
smiselnih pristnih vezeh. Bližina. Kdaj proseva tudi belina, ki kaže optimizem
in veselje do življenja. Radost. Upanje. Ustvarjalnost. Tkanje vedno več lepega…
Zdaj pa je v nastajanju samo rdeča. Z še več rdeče. In še
malo pinki zraven, za občutek. V glavnem žari kot žerjavica, samo v živo rdečih
tonih. Ukvarjala sem se z njo, kaj bi naprej. Razmišljala sem. Gledala moje najljubše
slikarke in slikarje. Najbolj blizu mi je bil Paul Klee. Ima eno tako lepo
pokrajino z luno. V rdečem. Tako sem si jo jaz predstavljala. Zelo značilno. Ne
moreš zgrešiti. Njegova je.
Zjutraj pa se zbudim. Nenavadno hitro. Brez budilke. Pogledam
ven. Bila je luna. Čisto ozka. Ampak ne pokončna kot C ali D. Ne. Ležala je na
nebu, kot s te Kleejeve slike. Kot posoda za sadje v obliki črke u.
Potem je bila pod njo zvezda. Malo se je že danilo. Tako da
je to bila edina zvezda. Stavba je tvorila enako stopnico, kot na tej omenjeni
sliki. Bila je čisto črne barve. Videl se je samo vrh krošnje dreves, ki je na
prebujajočem dnevu delovala kot čipka. Črna. V ozadju pa oranžno! Živo oranžno!
Potem pa so bile veje, ki so bile gole. Oblikovane so bile tako, kot bi neka
postava držala roke visoko k luni.
Vse se je povezalo. Kot bi mi nebo ustvarilo čisto podobo
slike!
Imela sem čas pol ure za meditacijo. Ko sem odprla oči je že
bilo tako svetlo, da lune in zvezde več ni bilo za videti. Vem, da sta še vedno
tam. Samo zdaj jih ne vidim, ker je presvetlo…
Če pa to ni čista popolnost!
Tako, zdaj pa vem, kaj bom s tem čisto rdečim platnom. Narisala
bom jutranje svitanje z mojega balkona.
Priznam. Nisem mogla, da ne bi… Fotografirala sem s
fotoaparatom. Bilo je mrzlo v noge, ampak to ni nič. Tudi s telefonom! Ampak to
je taki približek resnični lepoti! Samo odsev resničnega žarenja, čarobnosti…
To moraš izkusiti, doživeti… Obožujem!
Ljubim svoje reče naslikano življenje!
Lep sijoč žareč ognjen dan poln topline srca! Cmok! Cmok!
Ni komentarjev:
Objavite komentar