petek, 6. oktober 2017

Celo le zase...

Začelo se je odklepanje vrat… Vstop v notranjost Bistriškega gradu! Postaja vedno bolj zanimivo!

Navdušila me je kapelica. Poslikave. Vem, ne bi molila tam. Tam bi meditirala. Če ne bi ostala kar v postelji, se zavila z odejo do nosa… in vse obrede opravila kar v postelji.

Široko stopnišče, kjer sem si želela skozi gledati gor, ker so bile tako lepe poslikave na stropu.

Kontrast: mačka – samosvojost, pes – zvestoba človeku. Mislim, da bi jih jaz dala na eno stran skupaj. Samosvojost in zvestoba gresta lepo skupaj. Oziroma lepo se dopolnjujeta. Vsak je najprej samosvoj in zvest sebi, svoji duši. Potem je lahko zvest v odnosu. Pristen tudi v partnerstvu. No, slika je poudarjala nasprotja, ali polarnost dobro – slabo, zlo. Tako lepe barve so bile, turkizno modra. Tako lepe zavese, kot da res visijo s stropa! Kako dobro je umetnik to naslikal! In v zelo kratkem času! Verjetno je res ustvarjal cele dneve…

Uh, da ne pozabim kapelice. Na glavnem oltarju je Marija. Barva je bila tako dol zabrisana, da sem mislila, da je bila gola. Ampak v resnici je imela obleko… nekdaj… Bili so tako lepi puti. Upam, da sem napisala prav. Meni so se zdeli ljubki okroglasti angelčki prav ljubki.

Prehod iz sobane v sobano, stopnišča, celo skrivni prehod me je čisto navdušil. Pogledala sem skozi okna, line na vseh straneh. Obrambni jarek. Stolp. Zanimive zgodbe ljudi. Okrogla poročna soba. Kot znamenje večnosti.

Res mi je bilo to tako globoko zanimivo doživetje. Parket, ki je škripal. Debeli zidovi, da sem komaj prijela od enega konca do drugega. Šlo je za milimetre! Točno!

Rada imam gradove. Vse je tako lepo nakičano. Sploh tukaj, saj je tudi baročni stil. Viteška dvorana. Okrogla poročna dvorana... 

Imela sem čas, drugi dan. Prihod po stopnicah navzgor po bližnjici do viteške dvorane. Še prej sem izkoristila čas za kavo, ki mi ga je prejšnji dan zmanjkalo. V grajskem stolpu. Po ozkih polžastih stopnicah navzgor sem sedela na debeli okenski polici. Lepo imajo urejeno…

Koncert je bil neverjetno akustičen. Nisem se mogla nagledati lepote dvorane, poslikav, barvitosti, izjemno dobrih globinskih učinkov, kot da je prehod na strop zaobljen in se potem odpira v nebo. Čudovito!

Zanimiv izbor in pestrost pesmi. Ljubko. Dobila sem še zadnji prosti stol v zadnji vrsti. Lepo sem preživela dan! Res cenim in obožujem svoje življenje v ritmu tanga! (Skoraj bolj mi je bilo všeč en dan prej, ko sem imela dvorano čisto zase… Čeprav obožujem glasbo…)

Ljubek dan v ritmu ljubke baročne glasbe!


P.S.: Danes je čaroben dan! Danes je tisti dan! Čarobnost že migeta v zraku… Uh, te pa že dolgo nisem slišala… Queen - A Kind of Magic (https://www.youtube.com/watch?v=0p_1QSUsbsM)

Ni komentarjev:

Objavite komentar