POLNO SIJOČA!!!

Mislila sem si, kako je, če voziš z zategnjeno ročno zavoro.

Življenje je lepo!

Enako, kot če sem zategnjena ali če vozim z zategnjeno zavoro, nikamor ne pridem. Upor je večji kot normalno.

Utrujena sem in to je dobro, ker si lahko spočijem.

Nekajkrat sem speljala z zategnjeno ročno zavoro. Ne pridem daleč, ker slej kot prej čutim, da je nekaj narobe. Ročno je potrebno spustiti, drugače ne gre.

Kaj je moja zategnjena zavora v življenju?

Kje sem skrčena, ko lahko polno sijem?

Prej sem se pogovarjala po telefonu, kar dolgo – mogoče sem zato utrujena. Grem na sprehod, da se malo nadiham in da vdihnem popolnost tega trenutka. Rada bi si napolnila baterije.

Všeč mi je, ko živim na polno. Bolj sem ljubeča do sebe. Še raje imam svoje življenje.

Vedno pa je nekaj, kar me rešuje ali z lahkoto dviguje. To pa je hvaležnost ali cenjenje. Imam čudovit dom in vesela sem, da živim v njem. Kako sva se našla! Po čistem naključju. Fantastično je, da zdaj pa res verjamem, da je vse mogoče. Imam čudovitega sina, ki je izjemen. Rada ga imam. Zdaj se spogledujem s čudovitimi drevesi, ki so vedno bolj zelena.

Včeraj sem mislila proti večeru pogledati film, iz čistega dolgčasa, pa sem se ustavila. Večer sem preživela ob knjigi in gledanju sončnega zahoda. Deževalo je, ampak ustvaril se je tako tanek pas zlatega, ki je prepuščalo sonce. Vsa sem bila zlato obsijana in čarobnost je bila otipljiva. Kaj bi zamudila, če bi samo buljila v ekran. Tako pa sem doživela čudovit stik z naravo z moje sedežne in hkrati sem se izognila negativnemu programiranju. Spala pa sem kasneje kot angelček. Bilo je božansko.

Res ljubim svoje življenje. Čarobno je.

Sem vedela, da mi samo spominjanje hvaležnosti spet odpre srce v višje frekvence.

Res imam rada svoje življenje. Preprosto, a ljubko. Barvito. Sploh zato, ker je pomlad. Živim polno življenje zdaj in všeč mi je.

Veliko pa me rešuje tudi moja dnevna rutina pisanja, meditacije in stika z naravo. Pa seveda večerna – branje – saj se mariniram v prebranem. Prav napolni me, da se zjutraj še bolj vedra prebudim.

Danes pa je dan za počitek. Moje telo to potrebuje. Jaz to potrebujem. Rada imam svoje telo, zato mu to zlahka podarim. To podarjam sebi. Kako lepo je, da se čutim. Potem si res lahko podarim to, kar potrebujem in moje želje, pa še bolj potrebe so mi pomembne. Rada se imam dovolj, da se res poslušam in si podarim, kar zares potrebujem. Ljubim svoj svet. Ljubim svoje telo.

Suzan Ashley nam je tako lepo napisala želje, da nam želi srečno življenje, srečne otroke, srečno telo, srečne odnose, srečna potovanja, srečen dom, srečne misli, srečno srce, srečna prijateljstva, srečne poti… srečna ti! (Malo sem dodala, kar mi je bilo všeč.)

Enako ti želim jaz – vse srečno. Ti izbiraš, izbiraj s srcem.

Rada te imam. Imej se rada, moja draga, to je dragoceno.

Ljubek pristen vesel lep sijoč sončen srečen sočen spontan edinstven lahkoten hvaležen bogat zanimiv miren jasen razkošen iskren dan poln srčnosti in obilja!

Ti si dragocena. Zavedaj se tega. Ko dvigneš svojo vibracijo, dvigneš vibracijo vsega sveta. Neguj svoj svet in neguješ s tem svet vseh in še širše. Bodi prijazna s sabo in tako se prijaznost širi po vsej materi Zemlji in vesolju in še dlje. Res se imej rada! Zaupaj vase. Dragocena si! Izjemna si!