Življenje je lepo! Zares! Danes je moje življenje čudovito! Počasi se pretaplajm v nove oblike razsežnosti sreče. Občutim ta trenutek. Občutim mir. Občutim veselje. Občutim prazničnost. Vse to občutim.
Spomnila sem se besed
Wayna Dyerja: »Ne umri s svojo pesmijo še v sebi.«
Kako lahko danes
izrazim svojo unikatnost?
Samo sem.
Lepo sem se že
oblekla. To je že nekaj. Naredila sem meditacijo. Pojedla sem svoj najljubši
zajtrk – smuti iz jabolk in banane z dodatki kokosa in rozin, pa še skrivna
sestavina. Zdaj pa pišem, kar je moja pesem. To je moj izraz mene.
Rada pa tudi potujem. Bila
sem pri morju in tako sem oboževala sončni zahod, ko je morje strastno in močno
udarjalo ob peščeno obalo, palme so se divje zibale v vetru in čolni so plesali
po ritmu valov. Kam me bo pot nesla naslednje? Komaj čakam.
Zdaj pa imam drugo
misijo, da si pospravim moj dom. Tako bo res moj dom in naselila se bo v njem
nova energija. Prav čutim, kako me dom magnetno privablja in kako se mu ne
želim več upirati. Zdaj se mu bom vsa prepustila. Vsa se bom mu predala. Zaupam
v zlitje in nove začetke. Zame je to izraz pristnosti. Končno vem, kdo sem in to
me neskončno osvobaja. Zdaj sem lahko čisto pristna. Kako veselje. Moje rože že
polno uspevajo. Kako so blažene, da imajo tako veliko svetlobe. Tudi jaz
najbolj polno uspevam na svetlobi. Nekje sem prebrala, če imam obraz nastavljen
soncu – svetlobi – so sence vedno za mano. Ni potrebno nesoočanje s sencami,
ampak kaj če bi se tako zagnano ukvarjal s tem, kar pa je dobrega v mojem
življenju in meni? Kaj če bi se tako zagnano ukvarjala s svojimi dobrimi lastnostmi,
dobrimi spomini in sanjami srca? To pa bi polno uspevala in cvetela.
Vse, kar ni svetloba,
pa je prav, da pride na plano, da jo ljubezen presvetli in razkroji v bogato gnojilo,
da še lahko bolj polno uspevam v tem trenutku. Čas je za razprtje popkov! Zdaj pa
je naš čas, da postanemo svetlobni miljonarji, kot bi rekla Suzan Ashley, ali
nekaj podobnega, da se energija, ki jo prispevamo svetu neštetokrat pomnoži –
zato smo prišli in to je naše poslanstvo.
Zdaj pa uživanje!
Koliko ljudi nam je
vsajalo krivdo in sram, da so nas lahko bolj držali v znosnih okvirjih
normanosti ali v strahu, da smo bili bolj ubogljivi? Zdaj se poslavljam od
vsega tega! Pa kaj, če nisem, kot me želijo drugi! Pa saj nisem prišla kot
njihova sužnja ali dober duhec, ki jim izpolni vse želje! Sami so odgovorni za
svojo srečo, ne pa jaz! Tako je! Jaz pa sem odgovorna za svojo srečo! in
ugajanje njihovim željam in potrebam in nujnostim in dramam ni moja sreča! Ne gre
več tako, da bi jaz naredial vse za njih, ko sami ne bi naredili nič ali bore
malo! Kakšna osvoboditev! Spet! Juhu!
Ljubek svoboden
pristen nagajiv lahkoten unikaten srčkan sijoč dan!
Sledi svojemu srcu! Ima
kapaciteto milijonov sonc, da širi ljubezen! Najprej pa osvetli svoje življenje
in poskrbi za svojo srečo! Juhu! Življenje je lepo! Saj veš, življenje je lepo!
Pa saj veš, kaj bom napisala, življenje je čarobno! Uživaj ga! Vredna si tega!
Ni komentarjev:
Objavite komentar