Zdaj sem prebrala tako lepo misel od Marka Attwood-a na telegramu.
»Če nekaj ozdravim, ne pomeni, da ne obstaja, ampak da ne
kontrolira več mojega življenja. Niti ne bom več poskušal razlagati, zakaj
živim, kot živim, ker drugi tako razumejo iz svojega razvojnega vidika oziroma
stopnje!«
Pa kako res je to! Bolj kot poskušam razlagati, bolj sem jezna,
ker me ne razumejo!
Zdaj pa jaz razumem! Kako naj žarnica sveči razloži, da ne
potrebuje vžigalic, ampak da je dovolj klik na stikalu – in gori! Kako naj
sveča razume, da je žarnica veliko bolj svetla in razsvetljuje večji prostor?!
Preveč sem pričakovala od drugih! Čisto preveč!
Kako naj struga potoka nosi tok reke?! Ne more!
Zdaj dovoljujem, da so vse bolečine primerjanja tekmovalnosti
in dokazovanja ali iskanja razumevanja in odobravanja pri drugih – pozdravljene!
Zdaj spuščam kakršno koli navezanost na vse to! Zdaj živim svobodno! Drugim pa dovoljujem
enako! Vsi smo svobodni!
Kako lahko danes objameš bolečine v sebi, da se pomirijo?
Zaupaj v moč zdravljenja. Ne rabiš več pustiti ranam, da te
določajo. Svobodna si! Drugi pa tudi!
Lep fantastičen pristen nagajiv vesel dan!
Sledi svojemu srcu, moja draga! Sledi svoji srčni poti! Danes
še bolj odločno stopaj po njej!
Ni komentarjev:
Objavite komentar