Čudovita si!

Kdaj pride kako obdobje v mojem življenju, ko vse poteka mirno. Umirjeno. Uživam v vsakem dnevu in vseh vidikih vsakdanjosti. Potem pa kar nekaj pade kot bomba, kot da me nekaj vrže iz ravnovesja. Potem kar rabim nekaj časa, da se umirim. Se spravim nazaj k sebi. Vzpostavim spet samozavest v povezavi s svojim srcem. Spet vzpostavim ta odnos do sebe, da si lahko zaupam.

Jaz vem, kaj je zame najboljše. Zdaj to tudi živim. Ampak bolj kot vse drugo, pa je res pomembno, da se poslušam. Da si res prisluhnem in da se najprej umirim v sebi. Kajti če sem v kaosu – ta mir, ljubezen in pretočnost – niti ne morejo do mene. Potem se vse skupaj kar oddaljuje in oddaljuje od mene.

Imam nekaj trikov, kako se hitro povezati nazaj.

Najprej je to dober spanec.

Potem je to čas, ki si ga vzamem zase, da pišem.

Grem na sprehod. Malo se sprehodim in energija v meni se menja.

Potem si še dam malo več časa, da še lahko bolj zadiham. Še bolj prečutim, da sem lahko v pristnosti in polnosti – vredna in dobra taka kot sem. Ne glede, kaj se dogaja okoli mene.

Z nekom si želimo ustvarjati harmonijo, sožitje in soustvarjanje – ampak ne gre! Včasih pride taka okoliščina, ki potem to vse skupaj zaustavi. Vseeno pa zaupam, da je prav tako! Zaupam, da je dobro, da je bilo to zame, da lahko še bolj sijem! Zato, da sem lahko še bolj svobodna. Zato, da si še bolj zaupam, da še bolj zaupam svoji intuiciji.

Moja draga, danes si zares zaupaj.

Moja draga, danes zares bodi to, kdo si – v polnosti in pristnosti. Najdi spet mir v srcu, če te je slučajno kaj vrglo izven tega. Zdaj pa res uživaj življenje še malo bolj.

Ljubek lep srčen srečen radosten igriv pristen izpolnjen dan!

Še bolj sledi svojemu srcu. Res, to je tvoje življenje – za tvoje življenje gre. Izbiraj malo več radosti! Zdaj!