Ne vem, kaj je danes. Čarobnost. Kar nasmeh imam na ustih. Privlačim
srečo? Rojena pod srečno zvezdo? Tako kot vsi…
Čutim povezanost z naravo. Radost. Dobivam prebliske, smeri, poti in uživam v njih. Obožujem jih! Sama ljubka presenečenja!
Čutim povezanost z naravo. Radost. Dobivam prebliske, smeri, poti in uživam v njih. Obožujem jih! Sama ljubka presenečenja!
Všeč mi je predbožični čas. Lučke! Svečke na mizi. Adventni
venček. Ljubko je. Razsvetljave po ulicah. Rada imam ta čas, ker se vse bolj
umiri. Popoldnevi so tako bolj umirjeni, ker je že tema. Brez hitenja in opravkov, tako nimam
kaj pomembega. Niti mi ni. Skupne dolge večerje. Čaj. Srkanje. Branje knjige. Poezije.
Priznam. Včasih mi je vse preveč zgoščeno. Preveč močnih besed skupaj, kar težko berljivo. Sprašujem se, kaj je pomen. Včasih pa pesem kar zazveni v menih. Najdeva se v harmoniji. Stični točki navdiha, lepote, ljubezni. Ljubim svoje življenje v polnosti tudi skozi poezijo.
Priznam. Včasih mi je vse preveč zgoščeno. Preveč močnih besed skupaj, kar težko berljivo. Sprašujem se, kaj je pomen. Včasih pa pesem kar zazveni v menih. Najdeva se v harmoniji. Stični točki navdiha, lepote, ljubezni. Ljubim svoje življenje v polnosti tudi skozi poezijo.
Vsak trenutek dneva je poetičen. Dišeča kava. Zbujanje v topli postelji. Pretegovanje. Voda na obrazu. Sončni vzhod, ki ožari celo stanovanje.
Vsak trenutek je čista popolnost. Priložnost za srkanje čisto počasi. Priložnost
za užitek tega dragocenega trenutka. Čarobnost.
Tako sem se morala smejati! Tolkla sem že po tleh od
krohota! Vse me je že bolelo. Cela sem se tresla od veselja! Bilo je tako
smešno! Sin me je vlekel po tleh, za noge… Iz dnevne v spalnico. Kar tako za zabavo! Bilo je tako
smešno, da še me zdaj preplavi veselje, ko se spomnim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar