Nič več guganja!!!

Imela sem tako smešne sanje. Bila sem neozdravljivo bolna. Dobila sem napotnico. Pa sem prišla tja, ker mi je bilo slabo. »Gospa, cel dan ste delali. Ste ja lačni. Drugače pa ste zdravi! Čisto zdravi!«

Bilo je ironično, ker so bile sanje cele moreče! Z vsemi podrobnostmi. Kako sem se medlo počutila, Slabo mi je bilo, kako je potekalo delo… vse. Potem pa tako olajšanje na koncu. Kot ironija! Cele sanje sem skrbela, potem pa nič! Za čisto brezveze. Čisto nepotrebno!

Pa to niso bile kratke sanje. Kar vlekle so se... Kot bi resnično trajale. Vse podrobnosti...

Nesmiselne skrbi! Vem! Vedno je tako! Učim se zaupanja, da je vse v moje najvišje dobro! Vedno. Skrbi pa so kot guganje na gugalniku. Nikamor me ne pripeljejo. Mislim, da se premikam, pa sem na mestu. Lahko pa vsaj uživam v guganju… Vetrcu… In seveda razgledu z verande, terase, balkona…

To me tako spominja na nadaljevanko Pesem ptic trnovk. Nostalgija… Kako velika ljubezen. Končno uresničena. To je klasika! Uh, kako je bilo napeto! Vsi smo to gledali!

Saj nisem tako nostalgičen človek. (Včasih pa malo! Malo že!) Rada imam dobre zgodbe. S srečnim koncem. Če ni srečni konec, še ni konec. Potem še sigurno sledi nadaljevanje. Tako je! 

Brez guganja! Ali vsaj malo manj!!!

Vetrc v laseh!!!

Ljubek dan, čisto samosvoj stil... Narava tako vabi...










P.S.: Ne skrbi, bodi srečen... Bobby McFerrin - Don't Worry Be Happy
 (https://www.youtube.com/watch?v=d-diB65scQU)