Slikanje je moja strast že od nekdaj… Skozi sem barvala,
risala. Nekaj me je vedno vleklo tja. Sproščanje. Ustvarjanje teh notranjih
svetov, da postanejo vidni. Potem sem malo to opustila…
Kako sem srečna, da poslušam Michaela Neill. Obožujem! Življenje
je dobro. Vse se izide čisto dobro. Včasih tudi ne… Čudovita izkušnja. Življenje
je življenje. Ljubezen in zabava. Če razmišljamo čudovite misli, imamo čudovite
izkušnje. Pod vsem pa je ljubezen, ki žubori… Če že greš skozi pekel, samo hodi.
In vsaj uživaj v tem…
Vsi imamo dobre in slabe dneve. Če si poročen, imaš dobre
dneve in slabe. Če imaš otroke, imaš slabo dobre. Če si reven, če si bogat,
imaš dobre in slabe dneve. Če si razsvetljen, imaš slabe in dobre dneve. Zdaj sem
spoznala, da ni pobega. Tudi, če sem duhovno bitje. Več ko razmišljam dobre
misli, boljše življe imam. Včasih traja trenutek, včasih več ur, da sem v
sozvočju…
Vedno je nekaj, čemu se lahko smejim!
No. Potem pa je me je slikanje spet potegnilo v svojo
spiralo. Začela sem z risbami tihožitij. U, to še je tihožitje od zadnjič? Ne,
danes sem ga narisala. V petnajstih minutah… Vem, ko vadim, sem vedno boljša. Ampak
ne slikam zato. Ampak samo zato, ker mi je v veselje.
Lahko, da nastajam kot otrok v trebuhu. Nosečnost. Rastem,
kot drevo. Lahko, da bo trajalo devet mesecev. Lahko da bo trajalo deset do
trideset let. Lahko, da bo trajalo celo življenje. In to mi je všeč. Kot nastajanje.
Mojstrovine. Pristnosti. (Tu ni mišljeno rast v centimetrih. To sem že verjetno določena. Zadovoljna! Lepa! Bolj mislim notranjo rast... Širitev vej, eh, ne vej, globin srečnosti!)
Kako je bilo hecno, ko sem polno slikala doma in mi je
zmanjkalo rumene barve. Mentor mi je želel nekaj pokazati, pa ni bilo rumene. Pa
saj ne morem tako delati. Lahko… samo brez rumene. Če pa imam oker! Ali pa res
ne…
Zdaj pa imam profesionalne! Te pa me ne ubogajo! Želim, da
tečejo! Pa nočejo! Potem, ko pa jih malo prisilim, pa tečejo čisto po svojih
poteh. Kako so neubogljive! Divje… Mislim, da smo si podobne… Zanimivo pa je,
da še potem nastane boljše, kot sem si sama predstavljala. Ustvarjajo se neke
luknje in jezerca in samosvoje reke… Verjetno se jim zato reče profesionalne!
Lep občuten dan! Nikoli ni dober ali slab, samo je v vsej svoji lepoti!
P.S.: Moč ljubezni! Vem! Céline Dion - The Power Of Love (https://www.youtube.com/watch?v=Y8HOfcYWZoo)
Ni komentarjev:
Objavite komentar