Neverjetno rada živim v Mariboru. Meni se zdi tako ljubko
majhno prikupno mestece. Tako domače mi je.
S kolesom se odpravim po opravkih, samo čez most, in v hipu
uredim vse, kar je potrebno. Včasih še kaj več. Nisem niti slutila danes, da bo
dež. Malo je bilo oblačno.
Vabljivo me potegne kakšna trgovinica vase, da kaj
raziskujem. Nabrano rdeče krilo z volančki. Igrivo. Pa bela bluzica latino stil.
Malo preveliki izrez skoraj do popka. Volančki pa čudoviti. Zanimiv način
zapenjanja, bolj zavezovanja.
Všeč si so mi kavarnice, sploh poleti. S temi udobnimi
fotelji, ki me kar potegnejo vase in me objamejo in me dolgo ne izpustijo iz
udobja. Čisti užitek. Obožujem reko! Sprehode. Ptice.
Ampak danes je začelo škropiti. Čisto narahlo, da nisem
imela časa skočiti v kakšen kotiček na kavo. Bom pa popoldan.
Všeč mi je, ko dam sebe na prvo mesto. Naredim nekaj
dobrega, slastnega, sočnega za svojo dušo. Vredna sem tega. Malo po malo se
daleč pride. Kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača. Užitek na užitek,
sreča. Notranja izpolnjenost. Nahranjenost duše. Prekipevajoča radost.
Zdaj ravno uživam ob pitju kave. Pogled na moje lepe oranžne
vrtnice me razveseljuje. Zavita v mehko kociko, ko pišem. Pričakovanje, da se
posuši barva, da lahko nadaljujem s slikanjem. Mafini. Poslušanje dežja. Nasmeh
na obrazu. Notranji občutek sreče kar tako. To so moji kamenčki do palače,
sreče. Skrbno jih zbiram, kot školjke na obali. To so moji zakladi.
Boljše ko postaja, še boljše se odpira!
Rastem! Kot mogočno drevo! In danes me je dežek malo zalil. Malo.
Nekaj pikic na koži.
Danes pa sijoč dan poln nege duše! (Pa kdo sploh rabi dež za
izgovor, da dela, kar mu je fajn!)
P.S.: Malo pa že! Kako je fajn!!! Pinki tigrica!
P!nk - Trouble (https://www.youtube.com/watch?v=yg6PcLGUugA)
Ni komentarjev:
Objavite komentar